Imunski sistem in zaščita celic

Naš obrambni sistem ima na voljo različne mehanizme in običajno zelo učinkovito varuje organizem. Ob rojstvu imunski sistem še ni popolnoma razvit, vendar se nenehno »uči«. Imamo prirojeno obrambo proti vsem tujkom, poleg tega pa lahko imunski sistem tudi ciljno prepoznava in se bori proti določenim povzročiteljem ob ponovni okužbi.

Dobra novica: vsak lahko aktivno prispeva k zaščiti celic pred oksidativnim stresom in krepitvi imunskega sistema! Zadosten spanec, gibanje na svežem zraku ter redni odmori za regeneracijo so pomembni temelji.
Nepogrešljiv dejavnik pa je tudi ustrezna preskrba s hranili za delovanje obrambnega sistema. Še posebej je pomemben reden vnos vitaminov C in D ter elementov v sledovih, kot sta selen in cink.
Ta hranila prispevajo k normalnemu delovanju imunskega sistema in zaščiti celic pred oksidativnim stresom.

Nasveti za močan imunski sistem:

• Pogosto si umivajte roke
• Pijte dovolj tekočine
• Redno zračite prostore
• Savna in izmenično toplo-hladno prhanje
• Gibanje na svežem zraku
• Izogibajte se stresu
• Poskrbite za zdravo črevesno floro
• Poskrbite za dovolj spanja
• Zagotovite zadosten vnos hranil

Vitamin D – podpira imunski sistem

Zelo verjetno ste v zadnjem času pogosteje slišali ali brali o vitaminu D – in to z dobrim razlogom. Vitamin D ne prispeva le k ohranjanju normalnih kosti in delovanju mišic, temveč je tudi nepogrešljiv za naš imunski sistem! Aktivira obrambne mehanizme telesa in omogoča boj proti neželenim mikroorganizmom – vendar le, če je v telesu prisoten v zadostnih količinah.
Dejstvo pa je, da po najnovejši nemški raziskavi o prehrani kar 82 % moških in 91 % žensk ne dosega zadostne ravni vitamina D.

Vitamin D je eden redkih vitaminov, ki ga telo lahko proizvaja samo – vendar je za to potreben stik sončne svetlobe s kožo.
V zimskih mesecih sonce ni dovolj visoko, da bi oddajalo zadostno količino UV-B žarkov. Poleg tega vse več ljudi večino časa preživi v zaprtih prostorih (npr. zaradi dela) ali se izogiba neposredni sončni svetlobi. Zlasti pri starejših so vrednosti vitamina D pogosto zelo nizke, saj se njegova lastna tvorba s starostjo zmanjšuje.

Prehrana, bogata z vitaminom D, je priporočljiva predvsem v temnejšem delu leta. Vendar pa je živil, ki vsebujejo večje količine vitamina D, malo – med njimi so na primer jetra in mastne morske ribe.

Antioksidanti – zaščita celic s cinkom, selenom, vitaminom C in vitaminom E

Antioksidanti, kot so cink, selen, vitamin C in vitamin E, podpirajo normalno delovanje imunskega sistema in prispevajo k zaščiti celic pred oksidativnim stresom.
Toda kaj sploh pomeni »oksidativni stres«?
Oksidativni stres povzročajo tako imenovani prosti radikali. To so agresivne snovi, ki poškodujejo celice in smo jim izpostavljeni zaradi vplivov okolja, kot so izpušni plini, ozon ali cigaretni dim. Naš naravni obrambni sistem lahko do določene mere nevtralizira te snovi in tako prepreči poškodbe celic.

Narava nam pri tem pomaga: antioksidanti (lovilci prostih radikalov) imajo zaščitni učinek na celice in pomagajo ohranjati njihovo delovanje.
Med te antioksidante spadajo elementi v sledovih, kot sta selen in cink, ter vitamina C in E.

Vitamin C (askorbinska kislina) najdemo v številnih vrstah sadja in zelenjave. Najbolj znani viri so citrusi, vendar lahko zelenjava, kot sta brokoli ali ohrovt, vsebuje še več vitamina C. Pozor: ker je askorbinska kislina topna v vodi, se lahko med kuhanjem izgubi.

Vitamin E (tokoferol) je rastlinski vitamin, zato so rastlinska olja in oreščki posebej bogati z njim. Manjše količine tega dragocenega vitamina najdemo tudi v jajcih in maslu.

Esencialna elementa v sledovih cink in selen moramo prav tako vnašati s hrano v zadostnih količinah. Živila živalskega izvora običajno vsebujejo več cinka kot rastlinska. Ko pa govorimo o živilih z največjo vsebnostjo cinka, se mnenja pogosto razlikujejo – pogosto se omenjajo ostrige.
Dobri viri selena so na primer ribe, morski sadeži, teletina in jajčni rumenjak. Selen je sicer prisoten tudi v rastlinskih živilih, vendar intenzivno kmetijstvo vpliva na njegovo vsebnost v moki in kruhu.